Kopriva

je trajna zelika s tanko, dolgo in močno razraščeno koreniko. Zraste do 150 cm. Steblo je štirioglato. Na listih in steblu so številni žgalni laski, ki se končujejo s trdo, krhko konico. Žgalni laski so votli in vsebujejo pekočo snov. Pri dotiku konica zbode, se odkrhne, vsebina votlega laska pa se razlije po koži in povzroči znano pečenje. Listi so srčasti, podolgovati in grobo napiljeni. Kopriva ima svojevrsten duh, ki ni neprijeten. Cveti od julija do avgusta, seme dozoreva jeseni. Enako velja tudi za malo koprivo (Urtica urens), ki zraste do 80 cm. Ima enake lastnosti, kot velika kopriva.

Obe koprivi, velika in mala, sta razširjeni po vsem svetu. Rasteta ob plotovih, živih mejah, po nasipih in starem zidovju, med grmovjem, po nabrežjih in obdelovalnih zemljiščih, svetlih gozdovih in drugih prostorih v nižini in po gorah. Najdemo jo tudi do 2000 m nadmorske višine. Koprivam najbolj ugajajo dušika bogata tla.

ZDRAVILNI DELI RASTLINE

Uporabljamo cvetočo in necvetočo zel. Nabiramo jo od maja do konca julija. Celo rastlino čim hitreje posušimo in jo šele suho na drobno zrežemo.

ZDRAVILNOST

Koprivo štejemo med najboljša čistila za kri, kar jih je med zdravilnimi rastlinami. Je pomembno zdravilo za bolezni sečil. Pomaga pri vnetjih sečil, bolezenskemu zastajanju seča, vnetju ledvic, vodenici, pri nastajanju peska v ledvicah in seču, celo pri nastajanju ledvičnih kamnov. Spodbuja presnovo, odpravlja bledičnost in slabokrvnost. Krepi odpornost proti nagnjenosti k prehladnim, revmatičnim in protinskim boleznim.

Kopriva vsebuje veliko vitamina A, raznih rudninskih soli, rastlinskih hormonov in encima sekretina, ki ugodno vpliva na razmnoževanje rdečih krvničk. Zato je primerna za t.i. pomladne kure, s čimer hitro odpravimo spomladansko utrujenost in preprečimo bolezni, ki izvirajo iz pomanjkanja vitaminov.

KOPRIVNI PRIPRAVKI

ČAJ

Poparimo 2 čajni žlički suhe ali sveže zeli s skodelico kropa. Pustimo stati 5 do 10 minut in precedimo. Pijemo dve do tri skodelice čaja na dan. Čaj pijemo neoslajen, oziroma mu dodamo med, ko se toliko shladi, da je piten.

TINKTURA

V steklen kozarec damo dve prgišči svežih koprivnih listov in jih prelijemo z litrom žganja. Steklenico dobro zapremo in jo postavimo na toplo ali na sonce za štiri do osem tednov. Vsebino precedimo in jo shranimo v temnih stekleničkah. 

KIS

V steklen kozarec damo očiščene in narezane korenine koprive. Prelijemo z močnim vinskim kisom v razmerju 1:5. Steklenico dobro zapremo in jo postavimo na sonce za tri tedne. Vsebino precedimo. Vsakodnevno masiramo lasišče. Je odličen pripomoček za rast las, proti prezgodnjemu izpadanju las in zoper prhljaj.

SOK

Dve pesti svežih kopriv prelijemo z decilitrom vode in zmeljemo v mešalniku. Dobljeno maso precedimo. Sok uživamo štirikrat na dan pri jedi.

SIRUP

Mlade vršičke koprive po plasteh (plast koprive, plast sladkorja) napolnimo v steklen kozarec do vrha. Steklenico zapremo s pokrovom in jo za osem tednov postavimo na sonce, da se sladkor raztopi. Nato sirup precedimo in ga hranimo v temnih stekleničkah. Namesto sladkorja lahko uporabimo dober gozdni med.

Sirup iz kopriv je odličen za ljudi,ki trpijo zaradi revmatizma, bolezni sklepov, ledvičnih kamnov. Priporočljiv je zlasti za nosečnice in otroke za urejanje krvne slike, predvsem pa za osebe, ki trpijo zaradi slabokrvnosti. Prav tako je priporočljiv za ljudi, ki imajo visok krvni tlak, holesterol, kot tudi za ženske, ki imajo neredne in boleče menstruacije in v obdobju menopavze.

MAZILO

Koprivno mazilo lahko pripravimo na dva načina:

Pest svežih narezanih kopriv ocvremo v neslani svinjski masti, precedimo skozi čisto kuhinjsko krpo in vsebino dobro ožamemo. Mazilo hranimo v temnih steklenih kozmetičnih lončkih na hladnem.

Oljčno olje na vodni kopeli segrejemo in mu dodamo pest posušene zeli koprive. Počasi "kuhamo" dve do tri ure. Pustimo, da se masa ohladi na sobno temperaturo. Precedimo. Dobljeno olje na vodni kopeli segrejemo in dodamo čebelji vosek v razmerju 10:1, oziroma po želji. Mazilo hranimo v temnih steklenih kozmetičnih lončkih.

Koprivno mazilo pomirja srbenje, ki ga povzročajo piki in ugrizi insektov, ali srbenje ob stiku s koprivo. Pomaga pri alergijskih reakcijah, ekcemu, suhi koži, hemeroidih. Uporablja se za zmanjšanje bolečin pri artritisu in zvinih.

KULINARIKA

Koprive lahko vključimo v prehrano čez celo leto. Od pomladi do jeseni uporabljamo sveže, pozimi pa sušene liste. Dodajamo jih v zelenjavne juhe, pripravimo jih kot špinačo ali kuhano solato, naredimo lahko tudi koprivne štruklje, palačinke s koprivami …