Regrat

nam je večinoma nadležen plevel, ki je pa zelo zdravilen. Dolga, mesnata, vretenasta in razrasla korenina pa tudi vas rastlina vsebuje mleček, ki ni strupen, kakor mnogokrat mislimo. Pri tleh so listi v rozeti - sprva so tesno pri tleh, dvignejo se šele kasneje. Listi so celorobi ali zelo škrbinasto nazobčeni. Okroglo, votlo cvetno steblo je do 20 cm visoko in nosi po en cvetni košek z rumenimi cvetovi. Košek se ponoči in ob slabem vremenu zapira. Plodove, ki imajo dolgodlako kodeljico, raznaša veter.

Sveža korenina ima pred cvetenjem sladko-grenek okus, posušena sluzavo sladek; po cvetenju prevlada grenkost. V dobri vrtni zemlji se korenina posebno razvije in je sladka. Duha skoraj nima. Cvetovi so nežno sladki. Cvete aprila in maja, posamič še jeseni.

Regrat najdemo po mejah, travnikih, opuščenih njivah in drugih prostorih.

ZDRAVILNI DELI RASTLINE

Nabiramo samo korenino, rastlino pred cvetenjem in same cvetne koške ob cvetenju.

ZDRAVILNOST

Predvsem ima zdravilno moč korenina, ki raztaplja, osvežuje, čisti, odpira, pospešuje potenje in krepi. Vpliva na celotno izločanje v telesu, posebno žolča in odpravlja vse zastoje, kopičenja in zasluznjenja v telesu. Brez bolečin pospešuje izločanje seča. Ker odstranjuje iz telesa vse strupene snovi, učinkuje korenina poživljajoče in krepilno (tonično).

Zaradi nenavadnega bogastva zdravilnih in krepčilnih snovi je regrat prav imenitna zdravilna rastlina, katere pomen je vse premalo cenjen. Ker izboljša celotno presnovo in ima izreden vpliv na čiščenje krvi, ga je moč s pridom uporabiti, tako pri protinu, revmatizmu, skrofulozi, kožnih ekcemih, lišajih, akutnih oteklinah, čirih, krvnih boleznih, tolščavosti, starostnih pojavih, neješčnosti, lenem črevesju, motnjah v delovanju jeter in žolča, kakor tudi pri prsni in trebušni vodenici. Zelo priporočljiv je regrat pri sladkorni bolezni.

Regrat vsebuje holin, grenčine, škrob, saponine, maščobe, vosek, sluzi, gumi, sladkorje, beljakovine, taraksin, kalij, vitamin C.

REGRATOVI PRIPRAVKI

ČAJ

Poparimo 2 čajni žlički mešanice posušenih listov, cvetov in drobno narezanih regratovih korenin s skodelico kropa. Pustimo stati 15 minut in precedimo. Pijemo po požirkih dve do tri skodelice čaja na dan. Če čaj osladimo z medom, se bo zdravilni učinek še povečal.

TINKTURA

Steklenico napolnimo z na drobno narezanimi, očiščenimi svežimi listi in koreninami in jih zalijemo z močnim žganjem. Najboljši je tropinovec ali sadjevec. Pustimo na sobni temperaturi in vsakih nekaj dni pretresemo. Čez tri tedne precedimo skozi gazo, nalijemo v steklenice in spravimo v temen in hladen prostor. Uživamo 15 kapljic 3 x na dan v kozarcu vode.

SOK

Sveži sok iz regrata pripravimo tako, da tri pesti svežih listov prelijemo s 50 mililitri vode in jih v mešalniku dobro zmeljemo. Nastali sok precedimo in hranimo v hladilniku. Sveži sok pospešuje krvni obtok, izločanje vode in olajšuje prebavo. V ta namen ga jemljemo 3x na dan po eno jedilno žlico.

SIRUP

3 do 4 polna prgišča regratovih cvetov prekuhamo v 2 l vode. Precedimo in ožamemo. Vročemu soku dodamo 1,5 kg sladkorja in sok dveh limon ter med kuhanjem na šibkem ognju neprestano mešamo, da dobimo gosto tekočino. Nalijemo v steklenice (kozarce) in jih spravimo v hladen in temen prostor. Uporabljamo ga pri prehladnih obolenjih, posebej pozimi, saj čisti kri, pospešuje prebavo in učinkuje krepilno.

MED

Nabranim cvetovom regrata odrežemo spodnji del, odstranimo zeleno cvetno čašo in rumene dele cvetov stehtamo. Natehtamo enako količino sladkorja in zmešamo s cvetovi, oziroma naložimo v kozarec po plasteh (plast regrata, plast sladkorja, zadnja plast je sladkor), zapremo in postavimo na sonce za toliko časa, da se sladkor stopi. Precedimo in nalijemo v manjše steklenice.

VINO

Naberemo 6 litrov dobro stisnjenih suhih regratovih cvetnih koškov, jih skrbno oskubimo, dolijemo 6 litrov sveže vode in dodamo lupine 2 limon in 2 pomaranč. Kuhamo četrt do pol ure. Maso precedimo, dodamo 3 kg sladkorja in sok obeh limon in pomaranč, dobro premešamo in pustimo da se sok ohladi. Potem raztopimo v polovici skodelice mlačne vode toliko kvasa, da nastane nasičena kašasta raztopina. Raztopino zamešamo v ohlajen sok in pustimo vreti 5 dni, najbolje kje v bližini ognjišča ali peči. Kakor hitro tekočina dobro prevre, jo presedimo in natočimo v močne  šampanjske steklenice. Le-te moramo pred uporabo dobro oprati in sterilizirati. Zamaški se morajo tesno prilegati. Nato zamaške dobro prevežemo in zapečatimo ter spravimo v hladno klet v temen kot, z vratom navzdol v kup peska. Čez dva meseca je pijača pitna in drži skoraj neomejeno dolgo. Pravilno pripravljeno regratovo vino je bistro kot voda, zelo močno in se pri natakanju peni kot peneče vino.

KULINARIKA

Na način, kot ga pripravljamo v naših krajih, s krompirjem, jajcem, česnom, oljem ter kisom, ga ne pripravljajo skoraj nikjer drugod po svetu. Lahko bi rekli, da je to naša posebnost, ki se ji čudijo in so nad njo navdušeni prišleki od blizu in daleč. Uživamo ga tudi v juhah, rižotah in številnih drugih jedeh, ki bi jih sicer pripravili z regratovimi udomačenimi sorodniki – cikorijo, radičem... Britanci rumene regratove cvetove pomočijo v slano maso za palačinke, jih ocvrejo, nato pa primejo za steblo in pohrustajo. Italijanska specialiteta je topel dušen regrat (kakor blitva, radič ali cikorija) s primešanimi poširanimi jajci ali jajci na oko ter nastrganim parmezanom. Ampak pomladanskega regrata je za takšne kuharske vaje pravzaprav škoda, zato ga pri nas pripravljamo večinoma v solati. Eden od tradicionalnih načinov je s popraženo slanino, ampak tako preveč zakrijemo izjemen regratov okus. Najboljši je regrat s krompirjem, sesekljanim česnom in morda trdo kuhanimi jajci, zabeljen z olivnim ali bučnim oljem, kisom in soljo. Imeniten je tudi s teranovim kisom. Lepo se poda denimo k jajčni omleti, ki jo nadevamo s svežim regratom in nastrganim parmezanom ter preganemo na pol.