Pripravki iz zdravilnih rastlin

Človeštvo je že od nekdaj uporabljalo rastline za različne namene, in sicer v zdravilstvu (zdravljenje in ohranjanje zdravja), kulinariki (dodatki k jedem), gospodinjstvu (odganjanje mrčesa, razkuževanje, čiščenje), tehnološke namene (izdelava črnila, barv za tkanine), kmetijstvu in vrtnarstvu (gnojenje, varstvo rastlin) ter kozmetiki (ohranjanje videza in lepotičenja).

Marsikatera uporaba posameznega pripravka na vseh naštetih področji je z modernimi tehnološkimi pridobitvam med ljudmi potonila v pozabo. V zadnjem času se vedno več ljudi zaveda, da s pretirano uporabo kemičnih preparatov škodujemo sebi in naravi. Naravni pripravki res da niso večinoma tako privlačni po izgledu, vonju in okusu kot tisti, ki jih dobimo na policah trgovin, vendar pa njihovo delovanje ne zastruplja narave in našega telesa.

Vse, kar vnašamo v in na svoje telo vpliva na naše organe ter njihovo delovanje. Vse, kar uporabljamo v naravi vpliva na celoten spekter žive in posledično tudi nežive narave. Vse kar uporabljamo danes, bo vidno jutri.

Pripravki iz zdravilnih rastlin in drog, ki se uporabljajo v:

  ZDRAVILSTVUKOZMETIKI
 čajiolja za masažo, čiščenje, kopeli
 tinkturemleko za kopeli
 oljni izvlečkiobrazni tonik
 sokovipripravki za nego telesa
 sirupipripravki za nego ustnic
 maziladeodoranti
 zeliščna vinapripravki za nego las
 zeliščna žganjalasna voda
 zdravilne kopelimazila in kreme
  KULINARIKIVRTNARSTVU
 zeliščna oljaprevrelke
 zeliščni kisibrozge
 zeliščne soliizvlečki
 zeliščna maslapoparki
 skutni zeliščni namazi 
 likerji in grenčice 

PRIPRAVKI V ZDRAVILSTVU

na začetek

Čaji

Priprava čaja

Poznamo več načinov priprave čaja, ki so odvisni od učinkovin in želenega učinka. Čaj pripravljamo kot poparek ali preliv z vrelo vodo, zavretek, prevretek in prelivek ali hladen izvleček. Čaj pripravljamo v posodah iz jenskega stekla, emajla ali porcelana. Nikoli ne uporabljamo posod iz legiranega jekla, aluminija in železa, saj utegne priti do neželenega vzajemnega delovanja z rastlinskimi sestavinami. Vedno moramo pripravljati sveže čaje. Po možnosti ne uporabljamo čajev v vrečkah in iz varčnosti nikoli ne prekuhavamo čaja dvakrat, razen če to zahteva recept. Prav tako ne povečujemo predpisanih količin drog, ker lahko pride do neželenih učinkov, in to celo pri neškodljivih drogah. Iz priprave čaja naredimo prijeten obred, ki naj bo v primeru bolezni prijeten del terapije.

Poparek ali preliv z vrelo vodo

Čaje večinoma pripravljamo kot poparke. Kot poparek pripravljamo predvsem napitke iz drog, ki vsebujejo hlapna olja., saj s takšno pripravo ohranimo večjo količino učinkovin. Pri posameznih drogah so dodana navodila za potrebno količino droge in čas ekstrakcije; če navodila ni, se ravnamo po osnovnem receptu: dve čajni žlički droge oziroma čaja damo v skodelico ali steklen kozarček, prelijemo z 200 ml vrele vode, premešamo in pustimo pokrito stati od 5 do 10 minut.

Zavretek

Dve čajni žlički drogo oziroma čaja vsujemo v 200 ml hladne vodo in premešamo. Počasi segrevamo; ko zavrne, odstavimo z ognja ter pustimo pokrito stati 10 minut ali po navodilih.

Prevretek

Dve čajni žlički droge prelijemo z 250 ml mrzle vode, pokrijemo, počasi segrejemo do vretja in kuhamo na zmernem ognju še 20 do 30 minut ali po navodilu. Takšna priprava je primerna za kuhanje čaja iz skorje ali korenine.

Prelivek ali hladen izvleček

Nekaterih droge vsebujejo sluzi in druge na toploto občutljive sestavine. Iz njih pripravimo čaj kot hladen izvleček. Dve čajni žlički droge prelijemo z 200 ml mrzle vode, pokrijemo in pustimo stati od 8 do 12 ur, najbolje čez noč. Tako pripravljamo tudi čaje, ki vsebujejo čreslovine.

Kako pijemo čaj

Čaj vedno pijemo počasi in po požirkih. Nikoli ga ne "zlijemo vase", v upanju, da bo neprijetno okus hitro popustil. Če ni posebej omenjeno, zdravilnih čajev nikoli ne sladimo in ne uporabljamo umetnih sladil razen pri diabetesu.

Čaje in druge pripravke jemljemo samo določen čas. Pri vsaki drogi ali čajni mešanici je posebej napisano, ali so primerni za daljšo uporabo. Najučinkovitejša je zdravilna kura, ki traja od enega do šest tednov. Posebno pazljivi moramo biti pri čajih proti prebavnim težavam ali motnjam presnove - po štiri- do šesttedenski kuri naredimo dolg presledek.

Čaje za znojenje in proti prehladom pijemo kolikor je mogoče vroče, čaje proti želodčnim in črevesnim obolenjem pa zmerno tople. Zjutraj in zvečer pijemo čaje za pomirjanje, eno uro pred spanjem pa čaje za spanje. Pri črevesnih in želodčnih vnetjih pijemo čaj med posameznimi obroki, čaje z grenkimi učinkovinami pa vedno najmanj pol ure pred jedjo.

Čajev z grenčicami nikoli ne sladimo, ker je za njihovo učinkovanje pomemben prav grenek okus. Čaji proti driskam vsebujejo veliko čreslovin, zato jih nikoli ne sladimo z medom. S tem bi zmanjšali količine učinkovin. Čaje proti prehladu in kašlju lahko sladimo z medom, sokovi ali sadnimi sirupi. Večina rastlin vsaj v majhnih količinah vsebuje čreslovine, ki obarijo beljakovine v medu, zato bo čaj po dodatku medu postal moten. Iz enakega razloga pravemu čaju dodajamo mleko - beljakovine mleka obarijo čreslovine in pravi čaj postane "lažji" za želodec.

na začetek

Tinkture

Pripravljamo jih iz svežih rastlin s 70-odstotnim alkoholom ali z domačim žganjem s približno 45-50 odstotki alkohola. Razmerje med rastlinami je 1 del rastlin in 9 delov alkohola. Steklenice dobro zapremo, postavimo na toplo mesto (20ºC) in jih večkrat na dan pretresemo. Po treh tednih tekočino odcedimo in jo tudi po več let hranimo v temnih steklenicah.

Tinkturo za notranjo uporabo jemljemo po 15 kapljic trikrat na dan v pol kozarca vode, čaja ali na sladkorju. Tako kot čaje tudi tinkture za notranjo uporabo jemljemo samo določen čas.

Zunanje uporabljamo tinkturo - večinoma dvakrat na dan - za vtiranje pri bolečih mišicah in sklepih, pri revmi, športnih poškodbah in glavobolu, vendar samo pri nepoškodovani koži. Kot obloge uporabljamo razredčene tinkture v razmerju en del tinkture in štirje deli vode, če pri posameznih drogah ni drugih navodil.

Oljni izvlečki

Z izjemo šentjanževke, oljne izvlečke pripravljamo iz suhih rastlin in dodamo olja. Uporabljamo samo hladno stisnjena olja, kot so olivno, mandljevo, sončnično, avokadovo, sojino ter olje iz grozdnih pešk ali žitnih kalčkov. Res je, da so ta olja razmeroma draga, vendar vsebujejo veliko učinkovin, kot so vitamini in njihove predstopnje ter različne količine nenasičenih maščobnih kislin. Suho drogo v steklenicah prelijemo z oljem, da je dobro prekrita. Praviloma velja razmerje 10 g suhih listov ali cvetov oziroma 15 g suhih korenin ali plodov na 100 ml olja. Do roba napolnjene steklenice pustimo tri tedne stati na hladnem, vendar ne v hladilniku. Tako bomo preprečili, da bi olje prehitro postalo žarko. Precejeno olje shranimo v stekleničke; uporabno je šest mesecev. Oljne izvlečke uporabljamo kot masažna olja, za celjenje ran in izdelavo pripravkov za kožo.

Sokovi

Sočne rastlinske dele pripravimo s sokovnikom. Manj sočnim zeliščem in koreninam dodamo malo vode. V sokovniku zmešamo tri pesti drobno narezanih rastlinskih delov in 50 do 100 ml vode. Nastalo tekočino precedimo skozi čajno cedilo. Svež sok lahko hranimo v hladilniku nekaj dni. V obliki kure jemljemo trikrat na dan po eno do dve jedilni žlici svežega soka.

Sirupi

Sirupe največkrat uporabljamo za otroke, in sicer pri kašlju, prehladu ali gripi. Najbolj razširjena je priprava sirupov iz regratovih cvetov, smrekovih vršičkov, cvetov lučnika, listov trpotca in lapuha.

Rastlinske dele po potrebi razrežemo in v plasteh zlagamo v steklene kozarce. Vsako plast pokrijemo s sladkorjem, pri čemer je zgornja plast vedno sladkor. Kozarec postavimo na sončen prostor in pokrijemo s krpo. Naslednji dan kozarec znova napolnimo do vrha. Čez pet do šest tednov tekočino odcedimo in hranimo na hladnem v stekleničkah. Otrokom pri kašlju ali prehladih dajemo sirup po žličkah ali v čaj.

Mazila

Mazila so poltrdni zdravilni pripravki za zunanjo uporabo, namenjeni nanašanju na kožo ali sluznico. Uporabljajo se za lokalno zdravljenje obolelega ali poškodovanega kožnega tkiva, ali pa delujejo negovalno oziroma zaščitno pri procesu staranja kože in pri škodljivih vplivih okolja, kot so sonce, mraz, veter…

Mazila ne vsebujejo vode, tako da so mastna in zato ostanejo na površini kože, jo prekrivajo in ščitijo. Čeprav so za uporabo manj prijetna kot kreme na vodni podlagi, zagotavljajo uspešnejši dostop učinkovin v kožo.

Za pripravo mazila potrebujemo posušeno zelišče, olivno olje in čebelji vosek. Olje segrejemo na vodni kopeli. Dodamo zelišča in jih počasi "kuhamo" dve do tri ure. Ko se olje ohladi na sobno temperaturo, zmes stresemo na nekaj plasti gaze, precedimo in iztisnemo olje iz zelišč. Dobljeno olje na vodni kopeli ponovno segrejemo in dodamo čebelji vosek, in sicer na 100 g olja 15 g voska, oziroma po želji. Preden nalijemo mazilo v temne steklene posodice, lahko kot konzervans dodamo še propolis.

Mazilo enkrat do trikrat dnevno nanesemo na predpisano mesto s čistimi rokami v tankem sloju.

na začetek

Zeliščna vina

Zeliščna žganja

Zdravilne kopeli

 

PRIPRAVKI V KULINARIKI

Zeliščna olja

Zeliščni kisi

Zeliščne soli

Zeliščna masla

Skutni zeliščni namazi

Likerji in grenčice

PRIPRAVKI V KOZMETIKI

Olja za masažo, čiščenje, kopeli

Mleko za kopeli

Obrazni tonik

Pripravki za nego telesa

Pripravki za nego ustnic

Deodoranti

Pripravki za nego las

Lasna voda

Mazila in kreme

PRIPRAVKI V VRTNARSTVU

Domači pripravki delujejo preventivno, kar pomeni, da preprečujejo okužbe rastlin ali rastline okrepijo, da so same dovolj močne in so se sposobne varovati pred okužbami. Pripravki delujejo kontaktno, na svetlobi se njihovo učinkovanje hitro uniči. Zato jih moramo v času nevarnosti okužbe uporabljati redno, pogosto tudi vsake 3 – 5 dni. Pri tem moramo površino rastlinskih delov dobro omočiti.

Zelo pomembno je, da za pripravke uporabimo deževnico ali postano vodo. Tudi voda z vodnjakov je dobra, če ne vsebuje nitratov ali predvsem ostankov pesticidov, kar pa je v mnogih delih Slovenije žal že prisotno. Vodovodna voda vsebuje številne kemične snovi, na katere se lahko učinkovine iz zelišč vežejo in postanejo neučinkovite. Ravno iz tega razloga je pri uporabi postane vode zelo pomembno, da jo prelijemo iz posode, vendar ne povsem do konca. Pustimo vsaj 10 cm vode, saj so se na dno usedle vse te spojine, ki so v vodovodni vodi moteče.

Posoda, v katerih delamo pripravke, ne sme biti kovinska, saj kovina lahko še reagira in naš pripravek ne bo to, kar si želimo. Uporabimo pa lahko plastične ali steklene posode.

Če je le možno uporabimo pripravke iz svežih zeli, saj so le-ti najbolj učinkoviti. Sicer pa lahko zelišča posušimo in jih uporabimo takrat, ko jih potrebujemo. Pri tem uporabimo manjšo količino (težo) zeli, kot če bi uporabljali sveže.

Prevrelke

Prevrelka pomeni, da rastlinske dele namočimo v vodi, posodo zapremo in damo na toplo. Tekočino večkrat premešamo, da pospešimo reakcijo in v tekočino dodamo potreben kisik. Ob razpadanju rastlinskih delov se tekočina prične peniti: zavre, zato jo imenujemo prevrelka. Po določenem času se tekočina preneha peniti, takrat jo precedimo in uporabimo.

Brozge

Je pravzaprav tudi pri nas najbolj poznana, saj koprivno brozgo poznamo vsi. Sveže dele kopriv namakamo v vodi 24 ur, nato pa po nekaterih receptih vse skupaj za pol ure prevremo na zelo rahlem ognju. Ohladimo in precedimo. Taka brozga je lahko zelo koncentrirana in jo moramo za uporabo na rastlinah pogosto še razredčiti.

Izvlečki

So najenostavnejši, dobimo jih tako, da sveže ali posušene rastlinske dele nekaj časa namakamo v hladni vodi. Kako dolgo jih namakamo, je odvisno od recepta, nikakor pa voda ne sme zavreti.

Poparki

Pripravimo enako, kakor čaj za ljudi, najpogosteje zelišča prelijemo z kropom in pustimo vse skupaj nekaj časa stati. Nato ohladimo in precedimo.

na začetek